Suha koža po telesu – vplivi življenskega stila

Suha koža, znana tudi kot kserodermija, je stanje, pri katerem povrhnjica (zunanji sloj kože) izgubi vlago in naravne lipide. Posledično se zmanjša njena zaščitna funkcija, kar vodi do deskvamacije (luščenja), pruritus (srbenja) in občutka zategovanja.

Koža lahko postane hrapava, razpokana in bolj dovzetna za dražila iz okolja:

• Hidrolipidni sloj, ki sestavlja zaščitno pregrado, ne more učinkovito preprečevati transepidermalne izgube vode (TEWL).
• Koža pogosto postane bolj občutljiva na zunanje dejavnike, kot so hladno vreme ali nizka vlažnost zraka.
• Naravni vlažilni faktorji (NMF), kot so urea in laktati, se zmanjšajo, kar prispeva k suhosti in luščenju.

Pozimi, ko je vlažnost zraka nizka, se transepidermalna izguba vode poveča, kar pogosto vodi do suhih predelov na rokah ali obrazu. Študije kažejo, da koža z nizko vsebnostjo lipidov postane bolj občutljiva na mikro razpoke, kar lahko povzroči nelagodje ali draženje.

Suha koža je posledica motenj v zaščitni funkciji povrhnjice, kar vodi do izgube vlage, luščenja in povečane občutljivosti na dražilne dejavnike

Suha koža po telesu – Kaj jo povzroča?

• Pomanjkanje lipidov: Hidrolipidni sloj, ki ščiti kožo, se lahko izčrpa zaradi pogoste uporabe agresivnih čistil ali prekomernega umivanja. Na primer, umivanje rok z močnimi milnicami večkrat na dan lahko odstrani naravne maščobe povrhnjice.
• Dehidracija: Nezadosten vnos vode zmanjša vsebnost vlage v stratum corneum, kar vodi do razpokane in grobe kože. Študije kažejo, da uživanje manj kot 1,5 litra vode dnevno vpliva na vlažnost kože.
• Ekstremni vremenski pogoji: Izpostavljenost suhemu zraku ali nizkim temperaturam poveča transepidermalno izgubo vode (TEWL). Na primer, bivanje v ogrevanih prostorih brez vlažilnika pogosto poslabša suhost kože.
• Pomanjkanje esencialnih hranil: Pomanjkanje maščobnih kislin in vitaminov, kot sta omega-3 in vitamin E, oslabi zaščitno pregrado povrhnjice. Prehrana z malo zelenjave in rib je pogosto povezana z bolj suho kožo.
• Staranje kože: S starostjo se zmanjša delovanje ceramidov in naravnih vlažilnih faktorjev, kar prispeva k izgubi elastičnosti in hidracije.

Suho kožo povzročajo pomanjkanje lipidov, dehidracija, neugodni okoljski dejavniki, neuravnotežena prehrana in naravni proces staranja. Te dejavnike je mogoče obvladovati z ustreznimi prilagoditvami.

Pomanjkanje esencialnih hranil in suha koža

Pomanjkanje ključnih hranil, kot so esencialne maščobne kisline in mikronutrienti, lahko oslabi naravno zaščitno pregrado kože. Omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo transepidermalno izgubo vode (TEWL), medtem ko njihova odsotnost povzroča večjo suhost in vnetne procese.

• Vitamin A spodbuja diferenciacijo keratinocitov; njegovo pomanjkanje lahko povzroči hrapavo, suho in luskasto kožo.
• Vitamin E deluje kot antioksidant in ščiti lipide kože pred oksidativnim stresom, kar je ključno za ohranjanje vlažnosti.
• Cink sodeluje pri tvorbi ceramidov in podpira celjenje mikro poškodb kože, njegova nizka raven pa vodi v oslabljeno regeneracijo povrhnjice.

Prehrana z malo rib, oreščkov in zelenjave je pogosto povezana s simptomi, kot so razpokana povrhnjica in hrapavost. Študija iz leta 2020 je potrdila, da dodajanje omega-3 maščobnih kislin v prehrano občutno izboljša hidratacijo in prožnost kože.

Esencialna hranila, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamini A, E in cink, so ključna za ohranjanje zdrave kožne pregrade. Njihovo pomanjkanje povzroča izgubo elastičnosti in zaščitne funkcije kože.

Suha koža – prehrana in njen vpliv

Prehrana neposredno vpliva na hidratacijo kože in njeno sposobnost obnavljanja naravne zaščitne pregrade. Esencialne maščobne kisline, kot so omega-3, zmanjšujejo vnetne odzive in podpirajo lipidno plast kože, kar zmanjšuje transepidermalno izgubo vode (TEWL).

• Vitamin C je ključnega pomena za sintezo kolagena, ki podpira elastičnost in čvrstost kože ter zmanjšuje suhost.
• Vitamin D uravnava proizvodnjo keratinocitov in pomaga pri vzdrževanju zdrave povrhnjice, njegovo pomanjkanje pa vodi v hrapavo kožo.
• Cink podpira encime, ki so bistveni za celjenje in regeneracijo kože, ter zmanjšuje tveganje za suhost in luskavost.

Prehrana z visoko vsebnostjo predelanih sladkorjev in nasičenih maščob povzroča oksidativni stres, kar prispeva k poslabšanju hidracije povrhnjice. Študije kažejo, da dodajanje oreščkov in mastnih rib, bogatih z omega-3, bistveno izboljša vlažnost in elastičnost kože.

Prehrana bogata z vitamini C, D, cinkom in omega-3 kislinami podpira regeneracijo kože in zmanjšuje simptome suhosti. Slaba prehrana poslabša kožno pregrado in poveča izgubo vlage.

Morate tudi prebrati: Psihološki vplivi na suho kožo

Kako sladkor in predelana hrana vplivata na kožno pregrado

Prekomeren vnos sladkorja in predelane hrane spodbuja glikacijo beljakovin, pri kateri sladkorji nenadzorovano vežejo na kolagen in elastin. To povzroči togost teh strukturnih beljakovin, kar zmanjša prožnost kože in oslabi njeno naravno pregrado.

• Glikacija povzroča nastanek naprednih končnih produktov (AGE), ki sprožajo oksidativni stres in vnetne procese v dermisu.
• Predelana hrana z visoko vsebnostjo transmaščob in nizko hranilno vrednostjo poveča izgubo lipidov v povrhnjici, kar vodi v dehidracijo.
• Pomanjkanje antioksidantov v takšni prehrani slabi regeneracijo epidermalnih celic in povečuje transepidermalno izgubo vode (TEWL).

Prehrana, bogata s sladkimi prigrizki in nasičenimi maščobami, povzroča poslabšanje strukture kože in pojav suhosti. Študije kažejo, da redno uživanje antioksidantov, kot so v sadju in zelenjavi, izboljša regeneracijo lipidne plasti povrhnjice.

Sladkor in predelana hrana povzročata glikacijo, oksidativni stres in dehidracijo, kar oslabijo kožno pregrado. Izogibanje takim živilom ohranja naravno hidracijo in prožnost kože.

Suha koža – pomen hidracije

Suha koža in hidracija sta zelo povezani. Hidracija je ključna za ohranjanje kožne barierne funkcije, ki ščiti povrhnjico pred transepidermalno izgubo vode (TEWL) in zunanjimi dražljaji. Pomanjkanje vlage povzroča oslabljeno lipidno plast, kar vodi v hrapavost, luščenje in večjo občutljivost kože.

• Hialuronska kislina, naravno prisotna v dermisu, deluje kot humektant, ki veže vodo in zagotavlja elastičnost tkiva.
• Ceramidi ohranjajo lipidno strukturo povrhnjice, kar preprečuje dehidracijo in ščiti pred vdorom alergenov.
• Pitje zadostne količine vode podpira mikrocirkulacijo, kar izboljša dostavo hranil do epidermalnih celic.

Osebe, ki zaužijejo manj kot priporočene količine tekočine, pogosto opazijo, da je njihova koža bolj zategnjena in manj prožna. Študije potrjujejo, da redna uporaba izdelkov z emolienti in humektanti ob zadostni hidraciji učinkovito zmanjšuje suhost in izboljša teksturo kože.

Hidracija izboljšuje funkcijo kožne pregrade, zmanjšuje transepidermalno izgubo vode in ohranja elastičnost ter zaščitno funkcijo povrhnjice.

Vloga vode pri vzdrževanju vlažnosti kože

Voda je bistvena za ohranjanje homeostaze epidermisa, saj podpira naravni hidrolipidni sloj, ki ščiti pred transepidermalno izgubo vode (TEWL). Pomanjkanje hidracije zmanjša naravni vlažilni faktor (NMF), kar vodi v suhost, luščenje in zmanjšano elastičnost.

• Celice rožene plasti (korneociti) potrebujejo vlago, da ohranijo prožnost in zaščitno funkcijo kože.
• Akvaporini, beljakovine, ki uravnavajo prehod vode v dermisu, igrajo ključno vlogo pri hidraciji globljih plasti kože.
• Zunanji dejavniki, kot so nizka zračna vlaga ali uporaba agresivnih čistil, dodatno povečajo izsušitev kože.

Osebe, ki so dehidrirane zaradi nezadostnega vnosa vode, opazijo zategnjenost kože, saj epidermalne celice izgubijo svojo funkcionalno strukturo. Raziskave kažejo, da zadosten dnevni vnos vode poveča turgor (napetost) kože in zmanjša tveganje za hrapavost ter občutek suhosti.

Voda ohranja funkcionalnost hidrolipidnega sloja in naravnega vlažilnega faktorja, s čimer zmanjšuje transepidermalno izgubo vode in izboljšuje prožnost kože.

Vpliv stresa na zdravje kože

Kronični stres sproži hipotalamično-hipofizno-adrenalno os (HPA os), kar poveča sproščanje kortizola, ki zavira funkcije epidermalne barierne pregrade in zmanjšuje regeneracijo kože. Kortizol poveča transepidermalno izgubo vode (TEWL) in zmanjša sintezo lipidov, ki ohranjajo hidracijo kože.

• Dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi do povečane oksidacije v kožnih celicah, kar pospeši staranje kože.
• Kortizol zmanjša delovanje Langerhansovih celic, kar oslabi imunsko obrambo kože proti mikroorganizmom in zunanjim dražilcem.
• Pri stresu se pogosto pojavi perioralni dermatitis, za katerega so značilni rdeči izpuščaji in srbenje okoli ust.

Stresne situacije, kot so daljša obdobja intenzivnega dela, lahko povzročijo seborejo, kjer koža postane mastna in srbeča zaradi prekomernega delovanja lojnic. Študije potrjujejo, da praksa sprostitvenih tehnik, kot je meditacija, zmanjša nivo kortizola in izboljša stanje kože.

Stres povzroča hormonske spremembe, ki oslabijo kožno pregrado, povečajo transepidermalno izgubo vode in poslabšajo regenerativno sposobnost kože.

Nujno si preberite tudi kako staranje vpliva na suho kožo v članku :Kako staranje vpliva na kožo: ključne spremembe z leti

Kortizol in njegovi učinki na kožno zaščitno bariero

Kortizol, ki se sprošča med stresom, zavira delovanje keratinocitov, kar ovira proces obnavljanja epidermalne pregrade in proizvodnjo ceramidov. To vodi do povečane transepidermalne izgube vode (TEWL), zaradi česar je koža bolj dovzetna za izsušitev, mikroorganizme in dražilce.

• Kortizol zmanjša sintezo lipidov, ki so ključni za vzdrževanje hidrolipidne plasti kože, kar oslabi njeno zaščitno funkcijo.
• Povečano sproščanje kortizola vpliva na Langerhansove celice, ki so odgovorne za lokalno imunost kože, kar poveča tveganje za okužbe.
• Dolgotrajno povišane ravni kortizola zmanjšajo angiogenezo, kar oslabi regeneracijo poškodovanih tkiv.

Na primer, stresna obdobja, kot so priprave na izpit, pogosto povzročijo izsušenost kože ali izbruh aken zaradi oslabljene bariere in prekomerne aktivnosti lojnic. Študije potrjujejo, da tehnike za obvladovanje stresa, kot je globoko dihanje, zmanjšajo negativne učinke kortizola na kožo.

Povzetek:
Kortizol moti sintezo lipidov, poveča transepidermalno izgubo vode in oslabi imunsko funkcijo kože, kar vodi v njeno večjo občutljivost.

Kako higiena vpliva na suho kožo?

Neustrezna higiena lahko poškoduje hidrolipidni sloj kože, ki deluje kot zaščitna bariera pred izsušitvijo in dražilci. Pogosto umivanje z alkalnimi mili odstrani naravne lipide povrhnjice, kar povzroča povečano transepidermalno izgubo vode (TEWL) in izsušenost.

• Vroča voda med tuširanjem dodatno oslabi zaščitni sloj kože, saj poveča njeno prepustnost za zunanje dražilce.
• Prekomerna uporaba agresivnih čistil lahko odstrani koristno mikrobioto kože, kar oslabi njeno naravno odpornost.
• Nezadostna vlažilna nega po čiščenju poveča tveganje za deskavmacijo in hrapavost povrhnjice.

Pogosto umivanje rok brez uporabe nežnega pH-nevtralnega mila in vlažilne kreme vodi do razpokane, izsušene kože, kar je pogosto opaženo pri osebah, ki delajo v zdravstvu. Študije kažejo, da redna uporaba emolientov po čiščenju kože zmanjšuje negativne učinke higieničnih navad.

Nepravilna higiena odstranjuje zaščitne lipide, poškoduje kožno pregrado in povečuje izsušenost, vendar uravnotežene navade in pravilna vlažilna nega to preprečujejo.

Zanimalo vas bo tudi : Nega in zdravljenje suhe kože

Praktični nasveti za preprečevanje suhe kože

Za preprečevanje suhosti je ključna ohranitev hidrolipidnega sloja, ki deluje kot zaščita kože pred izsuševanjem in zunanjimi dražilci.

• Izogibajte se vroči vodi: Topla, a ne vroča voda ohranja naravne lipide kože, ki preprečujejo transepidermalno izgubo vode (TEWL).
• Uporabljajte pH-nevtralna čistila: Blaga mila brez dišav ali sulfatov zmanjšujejo draženje in pomagajo ohraniti kožno mikrobioto.
• Redno nanesite emoliente: Vlažilni izdelki z ureo ali ceramidi izboljšajo elastičnost povrhnjice in preprečijo deskvamacijo (luščenje).
• Zmanjšajte izpostavljenost suhemu zraku: Uporabljajte vlažilce zraka, še posebej pozimi, da ohranite ustrezno stopnjo hidracije kože.
• Izogibajte se dražilcem: Preverite etikete detergentov ali kozmetičnih izdelkov za potencialno iritantne snovi, kot so parabeni ali dišave.
• Nosite oblačila iz naravnih materialov: Bombaž in svila zmanjšujeta trenje in preprečujeta draženje na občutljivih predelih kože.

Po tuširanju z mlačno vodo lahko kožo nežno osušite z brisačo in nemudoma nanesete kremo z naravnimi olji, kar učinkovito zmanjša izgubo vlage. Študije potrjujejo, da redna uporaba lipidno obogatenih emolientov izboljša pregrado povrhnjice in zmanjša suhost v hladnih mesecih.

Pravilna higiena, vlaženje, zaščita pred okoljskimi vplivi in izbira primernih izdelkov so ključni koraki za preprečevanje suhe kože.

Viri:

Diet and Skin Hydration: A Review of Nutritional Factors Affecting Dry Skin

Efficacy of Moisturizers in the Management of Dry Skin: Synthetic vs. Natural